{"id":15510,"date":"2015-02-01T00:28:08","date_gmt":"2015-01-31T23:28:08","guid":{"rendered":"http:\/\/old.skodadent.com\/?p=15510"},"modified":"2018-09-12T00:09:05","modified_gmt":"2018-09-11T22:09:05","slug":"bolezni-dlesni","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/old.skodadent.com\/sl\/bolezni-dlesni\/","title":{"rendered":"Bolezni dlesni"},"content":{"rendered":"

Bolezni dlesni in okoli\u0161ke kosti (gingivitis in parodontitis) so najpogostej\u0161e bolezni med ljudmi. Za njimi oboli ve\u010d kot polovica odraslih. Kaj povzro\u010da te bolezni? Mehka belkasta obloga na zobeh (zobni plak) je \"biofilm\", ki je grajen iz razli\u010dnih vrst bakterij. Te bakterije izlo\u010dajo snovi, kombinacijo sladkorja in beljakovin, s katerimi se obdajo in \u0161\u010ditijo od zunanjih vplivov.<\/p>\n

Prav bakterije iz biofilma v ustni votlini (oralni biofilm) so glavni povzro\u010ditelji zobnega kvara (kariesa), kot tudi bolezni dlesni in okoli\u0161ke kosti (gingivitisa in parodontitisa).<\/p>\n

Mnogi dejavniki lahko (poleg glavnega vzroka \u2013 bakterije iz oralnega biofilma) pripomorejo, da bolezni dlesni hitreje napredujejo in da so simptomi mo\u010dneje izra\u017eeni. To so dejavniki, ki pospe\u0161ujejo nabiranje biofilma (neprimerna ustna higiena, napa\u010den polo\u017eaj zob, neprimerne zalivke- plombe, ortodontski aparati, krone in mosti\u010dki) ali zmanj\u0161ajo in spremenijo na\u0161 odgovor na bakterije (kajenje, nekontrolirana sladkorna bolezen in nekatere krvne bolezni ter dolo\u010dena zdravila, pri posameznih pacientih pa celo hormonalni vpliv v puberteti, nose\u010dnosti ali menstrualnem ciklusu).<\/p>\n

Gingivitis je vnetje dlesni. Prvi znak tak\u0161nega vnetja je krvavenje dlesni, ki se pojavlja pri \u0161\u010detkanju zob. Vnetje je reverzibilno (mo\u017ena je popolna ozdravitev), a \u010de ni pod kontrolo, gingiviis lahko preraste v parodontitis (ali kakor znamo re\u010di, \u010deprav napa\u010dno, \"paradentoza\"), pri katerem so zajeta tudi tkiva pod dlesnimi - parodontni ligament (vlakna, ki povezujejo zobe s kostjo) ter sama kost v katero so zobje \"zasidrani\". Razen krvavenja dlesni in oblog ustnega biofilma na zobeh, pri parodontitisu najdemo tudi zobni kamen (trda naslaga na zobeh), zobje so lahko majavi in lahko migrirajo (se nakrivijo ali se dobesedno premaknejo) in na koncu lahko privede do njihovega izpadanja. \u010ce imate katerega od navedenih znakov bolezni ne oklevajte, nemudoma se oglasite pri svojem zobozdravniku.<\/p>\n

Vpliv na celoten organizem<\/h2>\n

Vse ve\u010d je znanstvenih dokazov o vplivu bolezni dlesni na celoten organizem. Prihaja do sprememb v imunskem odzivu organizma, zato imajo pacienti, ki\u00a0 bolehajo za boleznimi dlesni, bistveno ve\u010dje tveganje pred obolevanjem od zelo resnih sistemskih bolezni, kot so: sladkorna bolezen, kardiovaskularne bolezni (visok krvni pritisk, angina pektoris, mo\u017eganska in sr\u010dna kap ter nenadna smrt zaradi zastoja srca), plju\u010dne bolezni in komplikacije v nose\u010dnosti \u2013 pred\u010dasno rojstvo otroka in zmanj\u0161anje porodne te\u017ee.<\/p>\n

Pri zdravljenju gingivitisa in parodontitsa v enaki meri sodelujeta tako pacient kot zobozdravnik, po potrebi, v primerih napredovanja bolezni, pa tudi specialist parodontolog. Naloga pacienta je, da redno skrbi za ustrezno ustno higieno, naloga zdravnika pa, da redno odstranjuje zobne obloge in vsakih \u0161est mesecev spolira pacientove zobe. Zdravljenje parodontitisa vklju\u010duje tudi postopek, ki se imenuje bru\u0161enje in poliranje korenin (ali kakor tudi re\u010dejo: \"kireta\u017ea\"). Treba je odstraniti\u00a0 biofilm in bakterije izpod ravni dlesni. Postopek se po ve\u010dini izvaja pod lokalno anastezijo in je torej nebole\u010d.<\/p>\n

Po tem postopku je treba prav tako redno skrbeti za ustrezno ustno higieno in redno odstranjevati zobne obloge.<\/p>\n

S \u0161\u010detkanjem proti biofilmu <\/h2>\n

Preventiva oziroma prepre\u010devanje nastanka gingivitisa in s tem tudi parodontitisa je v rokah vsakega posameznika. Usmerjena je na vsakodnevno odstranjevanje ustnega biofilma z mehani\u010dnimi in kemijskimi postopki oz. ustrezno ustno higieno, z rednim \u010di\u0161\u010denjem zob s \u0161\u010detko in pasto, z uporabo zobne nitke in\/ali z medzobnimi (interdentalnimi) \u0161\u010detkami in eventualno s teko\u010dino za izpiranje ustne votline (TIUV). Zobozdravniki morajo paciente podu\u010diti o tem, kateri tip \u0161\u010detke uporabljati, glede na velikost glave \u0161\u010detke in mehkobo vlaken in jih napotiti k pravi tehniki \u0161\u010detkanja zob. Priporo\u010dajo se mehka vlakna, da pri \u0161\u010detkanju ne bi pri\u0161lo do po\u0161kodbe dlesni.<\/p>\n

Zobne paste lahko zraven fluoridov vsebujejo \u0161e druge aktivne sestavine,\u00a0 ki imajo antimikrobno in protivnetno delovanje. Za te\u017eko dostopna mesta, predvsem med dvema sosednjima zoboma, je nujno uporabljati zobno nitko in\/ali medzobne \u0161\u010detke, ker se tudi na teh mestih nabira biofilm. \u010ce \u0161\u010detkanje zob ni dovolj u\u010dinkovito zaradi slabe skladnosti, pomanjkanja motivacije ali zmanj\u0161anja manualne spretnosti pri nekaterih pacientih, se priporo\u010da uporaba TIUV kot dopolnilo mehanskemu odstranjevanju oralnega biofilma. Vsakodnevna uporaba TIUV z aktivnimi sestavinami (kot tistimi, ki so v zobnih pastah) pomaga pri vzdr\u017eevanju pacientovega oralnega zdravja, ne samo zaradi dokazanega protivnetnega in antimikrobnega delovanja, temve\u010d tudi zaradi dobrega sprejetja pri pacientih, kar predstavlja zadnji korak vsakodnevne rutine v izvajanju ustrezne ustne higiene.<\/p>\n

Dr. sci. Davor Kui\u0161, dr. med. dent., specialist parodontolog<\/p>\n

Objavljeno v publikaciji \"Narodni zdravstveni list\"<\/a><\/p>\n

 <\/p>\n

Ordinacija \u0160kodaDENT nudi brezpla\u010den specialisti\u010dni parodontolo\u0161ki pregled.<\/strong> Izkoristite prilo\u017enost in se \u017ee danes dogovorite za svoj termin na +\u00a0385 51 263 766<\/strong> ali kliknite na \n\nKONTAKT<\/a>za rezervacijo termina, delovni \u010das in zemljevid.<\/p>\n

Ali imate prijatelje, ki bi jih ta \u010dlanek utegnil zanimati? Vsekakor ga delite naprej! Hvala\u00a0\ud83d\ude42<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Bolezni dlesni in okoli\u0161ke kosti (gingivitis in parodontitis) so najpogostej\u0161e bolezni med ljudmi. Za njimi oboli ve\u010d kot polovica odraslih. <\/p>\n","protected":false},"author":14,"featured_media":15511,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[],"tags":[],"yst_prominent_words":[],"class_list":["post-15510","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/old.skodadent.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/15510","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/old.skodadent.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/old.skodadent.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/old.skodadent.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/users\/14"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/old.skodadent.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=15510"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/old.skodadent.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/15510\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/old.skodadent.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/media\/15511"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/old.skodadent.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=15510"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/old.skodadent.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=15510"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/old.skodadent.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=15510"},{"taxonomy":"yst_prominent_words","embeddable":true,"href":"https:\/\/old.skodadent.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/yst_prominent_words?post=15510"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}